ODZIVI V MEDIJIH

Recenzije :

TRADITIONES, št. 38/1, 2009 (strani: 332-333)
avtorica: Maša Marty

FOLKLORNIK, št. 5, 2009 (stran: 171)
avtorica: mag. Simona Moličnik

MUSKA, št. 9-10, 2008 (stran: 54)
avtorica: Katarina Juvančič

RADIO ŠTUDENT, Ljubljana, 89'3 MHz—oddaja Razširjamo obzorja, 19. 10. 2008, od 15.00 do 16.00; avtor Peter Kus.

RECENZIJE, V CELOTI:

TRADITIONES, št. 38/1, 2009 (strani: 332-333)
avtorica: Maša Marty

Gorših ljudi na svetu ni. Terenski posnetki ljudskih pesmi iz Zgornje Savinjske doline. Posnel, zbral in uredil David Verbuč. Založila Osrednja knjižnica Mozirje s soizdajatelji Glasbenonarodopisnim inštitutom ZR C SAZU in Društvom za raziskovanje popularne glasbe iz Ljubljane, 2008. Dve zgoščenki in spremljajoča knjižica.

Na dvojni zgoščenki Gorših ljudi na svetu ni. Terenski posnetki ljudskih pesmi iz Zgornje Savinjske doline etnomuzikologa Davida Verbuča so zbrane ljudske pesmi iz sedmih občin Zgornje Savinjske doline (Mozirje, Nazarje, Rečica, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava), posnete v letih 2000–2008. Avtor je v teh letih obiskal veliko pevk, pevcev in godcev ter objavil le slabo desetino posnetega gradiva, ki ga je uredil v več sklopih. Na prvi zgoščenki je predstavljena ljudska pesem skoz življenjski ciklus: od uspavank, otroških pesmic pa do pesmi, ki se pojejo ob čuvanju mrliča pesmi, ter tistih, ki opisujejo posmrtno življenje. Na drugi zgoščenki pa so nanizane razne pesmi: od obrednih do pripovednih, pivskih, pesmi o pitju in kajenju, vojaške pesmi, pesmi o poklicih, domačijske, plesne in pesmi iz sporeda godcev. Na koncu so dodane še »različne«. Prvo zgoščenko je avtor domiselno začel z govorom o »dobrih, starih časih, ko je bilo, kljub težkemu delu, veliko lepše kot danes«, z romantičnim opisom preteklosti, kar je poznano vsakomur, ki je kdajkoli snemal na terenu. Avtor je še na nekaj mestih med pesmimi in ritmiziranimi besedili vpletel pripovedovanje o življenju in ljudski glasbi včasih in nam s tem še bolj približal zgornjesavinjsko glasbeno življenje. Kakovost posnetkov je dobra in kaže, da je bilo zanjo opravljeno obsežno delo. Pri dokumentarnih posnetkih so okoliščine namreč velikokrat, če ne celo največkrat, nenaklonjene posnetkom, ki bi bili primerni za objavo. Videti je, da je avtor pri terenskem snemanju imel v mislih končen izdelek, saj piše, da so posnetki večinoma nastajali v za snemanje relativno dobrih okoliščinah, tj. ob srečanjih, namenjenih snemanju. David Verbuč je v skladu z etnomuzikološko prakso pri objavljenih pesmih tudi skrbno zapisal krstna in domača imena, leto rojstva pripovedovalcev, kraj in letnico snemanja.
Izbor pesmi prinaša slikovit pregled petja v Zgornji Savinjski dolini. Verbuč je na zgoščenko uvrstil pesmi, kakršne se pojejo po tem področju, oz. jih je posnel od živih interpretov. Čeprav med njimi prevladujejo razmeroma starejše pevke in pevci (najstarejša pevka je bila rojena leta 1911), so med njimi tudi precej mlajši, najmlajši med snemanjem še ni dopolnil dvajset let. Pesmi so starejše in mlajše, nekatere poznane v vsem slovenskem prostoru, nekatere pa bolj domače ali značilne za ožje okolje, nekaj med njimi je tudi pesmi poznanega ljudskega pevca Jurija Vodovnika. Avtor je na zgoščenko uvrstil vse, tudi novejše petje z instrumentalno spremljavo, saj izkušnje s terena pričajo, da je takšen način petja pevcem postal domač. Med petjem slišimo tudi jodlanje, način petja, ki ga slovensko ljudsko petje v preteklosti ni poznalo, pevci na zgoščenki so se ga naučili prek celovškega radia.
Pesmi so večinoma zapete tako, da je poslušanje prijetno, ne le za domačine in svojce posnetih, temveč tudi za poslušalce, ki v ljudski pesmi iščejo estetski užitek. Zgoščenki pa predstavljata tudi primerno gradivo za nadaljnje raziskave ali morebitno znanstveno obdelavo. Spremlja ju lično oblikovana knjižica, z bogatim slovensko-angleškim besedilom. Natančno je opisana zgodovina snemanja ljudskih pesmi in glasbe v Zgornji Savinjski dolini, ki je bila prvič zunaj svojih vasi obširnejše predstavljena v Štrekljevi zbirki Slovenske narodne pesmi. Pozneje je postalo v tem pogledu območje bolje raziskano: nastali so zapiski, glasbene transkripcije, o teh krajih je izšlo tudi nekaj publikacij, nekaj zvočnih izdaj in predstavitve prek radijskih valov. V spremni knjižici je avtor pri večini navedenih pesmi dodal tudi spremno besedilo, bodisi klasifikacijo pesmi, funkcijo pesmi, podatke o njeni
vsebini, splošne etnomuzikološke značilnosti ali posebnosti. V knjižici je ponatisnjenih tudi nekaj starih fotografij, posebej povedna je prva, naslovna, ki predstavlja izsek življenja (verjetno kakšnega praznovanja) v vasi Ljubno pred prvo svetovno vojno. Na fotografiji, posneti pred Gostilno Ledenico, so med množico ljudi ujeti tudi štirje godci.
Uporabna informacija je tudi na zadnji strani knjižice navedena spletna stran, kjer lahko zvemo, kje je bila zgoščenka predstavljena, katere glasbene skupine so ob predstavitvah nastopale, kje je mogoče zgoščenko kupiti, v virtualno knjigo pripomb in pritožb pa lahko vsak tudi doda svoje komentarje.
Maša Marty

FOLKLORNIK, št. 5, 2009 (stran: 171)
GORŠlH LJUDI NA SVETU NI ...
avtorica: mag. Simona Moličnik

… kot smo mi Lučani, pravi ljudska pesem iz Luč v Zgornji
Savinjski dolini. Pesem ni ravno stara, saj še lahko sledimo
njenemu izvoru, a med krajani se je prijela in vzeli so jo kar
za svojo "lučko himno". Vsebina zgovorno pripoveduje o
močnemu občutku lokalne pripadnosti in samozavesti pre-
bivalcev, ki sta tako značilna za celo področje Zgornje Sav-
injske doline, da si je njen naslov izposodil avtor zgoščenke
terenskih posnetkov ljudskih pesmi z omenjenega področja
- David Verbuc.
Dvojno zgoščenko je založila Osrednja knjižnica Mozirje v
sodelovanju z Glasbenonarodopisnim inštitutom ZRC
SAZU in Društvom za raziskovanje popularne glasbe
Ljubljana spomladi 2008.
Gre za strokovno utemeljen prikaz bogate in obsežne
ljudske pevske dediščine hribovitega, gora tega, med
skalovje ukleščenega okolja ob slovenski severni meji. Oba
dela sta povsem zapolnjena in vsebinsko bogata. Prvi vse-
buje 53 posnetkov ljudskih pesmi v časovnem obsegu 75
minut, drugi pa 55 posnetkov v trajanju 77 minut. Avtor
David Verbuc se je dela lotil z izjemno natančnostjo, do-
brim poznavanjem etnomuzikološke stroke, tekstoloških
in socioloških posebnosti okolja pa tudi z veliko glasbenega
okusa. Vse pesmi in ostalo gradivo je sam posnel, izbral,
uredil, delal kazala ter napisal bogato spremno besedilo v
priloženi dvojezični (slovensko-angleški) knjižici. Posnetke
je zvočno obdelal dr. Drago Kunej.
Na prvi zgoščenki so pesmi življenjskega kroga. Uvede jo
kratka, minutna pripoved o petju in plesanju nekoč.
Nadaljuje se s pesmimi iz otroškega sveta (uspavankami, zaz-
ibalkami, izštevankami in igrami), sledijo jim ljubezenske
pesmi, ki jih je avtor opredelil kot pesmi za "dekliška in fan-
tovska leta", pa pesmi iz svatbenih običajev, svatovske in druge
„zdravičke" (alpske poskočnice) ter zakonsko življenje.
Zgoščenko skleneta sklopa "Življenje na stara leta" ter "Smrt
in onkraj.“
Drugi del je bolj svobodno zasnovan in se sprehodi skozi
različne tematske sklope, oblike in zvrsti ljudskih pesmi:
od obrednih, pripovednih pesmih, pesmi o poklicih, o pitju in ka-
jenju, o vojakih in vojaščini, o domačih krajih in ljudeh, ne ma-
njka šaljivih pivskih pesmi, pesmi iz repertoarja godcev,
pesmi, ki se pojejo ob plesih, vse do zadnjih štirih, ki jih ni
mogoče uvrstiti v nobeno skupino in so označene kot
„različne.“
Zvočne zapise je avtor posnel na minidisk med letoma
2000 in 2008 v vseh sedmih občinah Zgornje Savinjske do-
line na domovih pevk in pevcev ter njihovih sorodnikov
in prijateljev. Sodelovalo je več kot sto ljudskih pevk in
pevcev. Avtor gradiva je izvirnike poklonil Glasbenonaro-
dopisnemu inštitutu ZRC SAZU.
Pred nami je torej izjemno dragocena zbirka ljudske pevske
dediščine iz Zgornje Savinjske doline, ki kaže na značilnost
tako imenovanega "gostega" petja, kar pomeni, da imajo
pevci radi večglasno petje in dodajajo glasove, kjer le
dopušča harmonija. Pojejo "čez", na "tretjo", na "četrto" ter
dodajajo glasove tudi med spodnji bas in melodijo. Pet- in
šestglasno petje je tukaj tako rekoč samo po sebi umevno.
Prav tako je za to področje značilna posebna obravnava alpskih
poskočnic, tako imenovanih zdravičk, ki se še zmeraj
pojejo ob koncu svatbe. Vsebina v verzih nastaja sproti, dovoljene
pa so tudi pikre opazke.
Zgoščenka je zgovoren dokaz, da je tradicija čvrsto vklesana
med gorovje Zgornje Savinjske doline, zato tudi ljudska
dediščina vztraja. Kljub temu vemo, da jo čas
preoblikuje, zato so zvočni zapisi vsakršnega obdobja
dragocena hramba korenin za poznejše rodove. Še toliko
bolj, če izdelek, kot je zbirka Gorših ljudi na svetu ni / There
are No Finer People in the World, zrcali toliko truda, ljubezni
in znanja, kot je delo Davida Verbuča.


MUSKA, št. 9-10, 2008 (stran: 54)
avtorica: Katarina Juvančič

RAZLIČNI IZVAJALCI
Gorših ljudi na svetu ni/There are No Finer People in the World: Terenski posnetki ljudskih pesmi iz Zgornje
Savinjske doline
Osrednja knjižnica Mozirje, 2008

21. stoletje ne zaznamuje le prost pretok ljudi, kapitala in idej na globalni ravni, ampak posledično tudi izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Zaradi agresivnih mehanizmov novodobnih oblik kolonizacije izginjajo tudi številni jeziki in njihovi govorci, kulture in njeni ustvarjalci. Obenem pa smo v tem turbulentnem svetu priča številnim oblikam angažirane družbene, politične in seveda tudi glasbene rezistence proti najrazličnejšim kapitalskim in kulturnim hegemonijam ter unifikaciji, ki se udejanjajo regionalno in lokalno. Ob dejstvu, da sta prav procesa lokalizacije in regionalizacije pravzaprav gibali globalizacije, postajajo danes performans in najrazličnejši načini izkazovanja lokalnih specifik pomemben zaznamovalec kolektivne identitete nekega prostora in spomina. Te pa lahko motrimo tudi s strokovnim domačinskim pogledom od zunaj, ki ni nujno institucionalen. Ali povedano drugače - z zavzetim večletnim terenskim etnomuzikološkim in folklorističnim delom izobraženih posameznikov in posameznic, ki ne delujejo znotraj znanstvenih ustanov, se prevlada terenskega dela razpršuje zunaj rigidnih institucionalnih okvirov, metodologija tovrstnega raziskovanja pa se z novimi pristopi dodatno individualizira in osvežuje. Poleg tega pa je zapaziti, da so pomen lokalne dediščine kot kulturnega kapitala za sedanjost in prihodnost očitno prepoznali tudi domači občinski veljaki in meceni, katerih finančna spodbuda (če pustimo ob strani ideološke pretenzije) postaja dobrodošla pomoč tudi pri objavi tovrstnega gradiva s terena. Tako se ploščama dolenjskih (Od Ribnice do Rakitnice; GNI ZRC SAZU, 2003) in notranjskih (Notranjsko - Je šla meglica z jezera; Občina Cerknica, 2008) ljudskih pesmi, katerih izid so (vsaj deloma) podprle regionalne finančne strukture, pridružuje še razkošna dvojna zgoščenka s posnetki iz Zgornje Savinjske doline – Gorših ljudi na svetu ni: Terenski posnetki ljudskih pesmi iz Zgornje Savinjske doline, ki jo je založila knjižnica Mozirje, izid pa je omogočilo kar sedem občin iz tega konca Slovenije. To območje je namreč srčika raziskovalnega etnomuzikološkega dela avtorja Davida Verbuča, mnogim bolj znanega v vlogi glasbenega pisca in glasbenega urednika Radia Študent, ki je v osmih letih regijo prečesal po dolgem in počez. David je tako posnel čez sto ljudskih pevk in pevcev oziroma okoli 1300 ljudskih pesmi, od katerih jih je kar 108 uvrstil na omenjeno zgoščenko. Avtor sicer zvesto sledi tematskim in žanrskim principom, ki jih je za izdajanje ljudskega gradiva kanoniziral že omenjeni inštitut; zraven spadajo bogata slovensko-angleška spremna knjižica z uvodom in strokovnim tolmačenjem posameznih zvočnih zapisov ter kategorična delitev na posamezne sklope - od pesmi življenjskega kroga do skladb, povezanih s poklici, prostim časom, lokalno razširjenimi pesmimi ipd.
Kljub temu pa stroko in splošno javnost z gradivom, v celoti posnetim v 21. stoletju, izziva k ponovnemu premisleku dogmatičnih litanij o skorajšnjem izumrtju ljudske pesemske dediščine, saj se ta vedno znova izumlja in ohranja pri življenju v kontekstih, ki v marsičem presenetijo ali celo presegajo znane znanstvene paradigme. Prav v gojenju domišljije, spontane ustvarjalnosti in tega, kar bi lahko podcenjevalno poimenovali kot spodrsavo spominjanje, je njihova največja moč in odlika.
_Katarina J.


RADIO ŠTUDENT, Ljubljana, 89'3 MHz—oddaja Razširjamo obzorja, 19. 10. 2008, od 15.00 do 16.00; avtor Peter Kus:

(Oddajo lahko na tej povezavi tudi poslušate:
http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16689&query=GorŠih%20ljudi%20na%20svetu%20ni)

„...sam sem bil najbolj presenečen, da je mogoče tako zanimivo in komunikativno zgoščenko sestaviti iz terenskih posnetkov, ki so vsi nastali šele po letu 2000. Dobršen del takšnega vtisa je tudi posledica zelo pretehtanega izbora, urejanja in strokovnega umeščanja posnetkov, ki je uspel njihovemu avtorju Davidu Verbuču. V Sloveniji sicer izide precej različnih zbirk in zgoščenk ljudskega petja, a gre pogosto za nekritične in folklorno naravnane izdaje, ki bolj ciljajo na domačijska čustva bralcev ali poslušalcev kot pa na njihovo radovednost in željo po neki strokovni podkovanosti. Pričujoča zgoščenka po tej plati izstopa, saj se lahko primerja s kritičnimi izdajami za katere pri nas sicer skrbi Glasbenonarodopisni inštitut pri SAZU. Ta je z dobro tehnično obdelavo posnetkov tudi sodeloval pri nastanku zgoščenke Gorših ljudi. Žal so izdaje terenskih posnetkov kar preredke, pri čemer predvsem mislim na tiste najbolj zanimive posnetke, ki se se skrivajo v arhivih Glasbenonarodopisnega inštituta. Tako bo morda samoiniciativni Verbučev projekt tudi vzpodbuda tej naši instituciji, da bo širši javnosti pogosteje omogočila kritični vpogled v svoje arhive, saj nam bo le tak strokoven in čim bolj obsežen pristop h glasbeni dediščini omogočil tudi bolj kritično presojanje sodobne produkcije na področju poustvarjanja slovenske ljudske glasbe ...“

Ostale predstavitve v medijih:

- Ponedeljek, 23. 6. 2008, ob 20.00 na Radiu Goldi (106,2 MHz): pogovor z avtorjem in predvajanje posnetkov;

- Torek, 1. 7. 2008, od 20.00 do 21.00, v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Radio Slovenija 1): pogovor z avtorjem in predvajanje posnetkov (voditeljica mag. Simona Moličnik);

- Nedelja, 24. 8. 2008: Radio Študent, Ljubljana, oddaja Globaluna, (avtor in vodja oddaje Mario Batelič)—predstavitev zgoščenke, predvajanje posnetkov in pogovor z avtorjem.

- Nedelja, 7. september, 2008, ob 12.00: Radio Celje, oddaja „Pesem slovenske dežele“ (vodja in avtor Jože Galič) - predstavitev zgoščenke, predvajanje posnetkov in pogovor z avtorjem

- Zgoščenka je bila predstavljena tudi na VTV, Velenje, RTV Slovenija in TVM, Mozirje.